Znanstveni članek

Suhozid, kamnita arhitektura, ki ni samo zid


Drystone, architecture in stone, which is not only wall


Avtor(ji):
Borut Juvanec
Ključne besede:
kamen, suhozidna gradnja, gradbena konstrukcija, objekt, kamnito zatočišče
UDK:
693.15:72(100)
Povzetek:
Suhozid je bil vpisan kot Obrt gradnje suhega zidu, znanje in tehnike (štev. 01293) v Unescov seznam neotipljive kulturne dediščine leta 2018. Kamen je imeniten gradbeni material, ki ga je moč sestavljati v konstrukcije. Najpreprostejše načelo je sestavljanje kamna do kamna, potem prekrivanje, končno previsevanje (korbeling). Razprti prostori med spodnjimi plastmi predstavljajo že uporaben prostor – lino. Majhno lino je mooče uporabiti za spravilo hrane in pijače, večjo kot okno ali vrata, končno lahko predstavlja zaščito za človeka, samostojen objekt pa je že zatočišče. Konstrukcijsko je najpomembnejši element dela prekrivanje kamna preko kamna, kar v treh dimenzijah predstavlja korbeling, ki tvori nepravo kupolo. Ta je pomemben zato, ker ga je moč sestavljati brez veziva in brez gradbenih odrov. Suhozid je znan od prazgodovine do danes kot vernakularna arhitektura. To so gradili mojstri, ki niso bili šolani in so dobivali znanje z dediščino pa tudi z izkušnjami. Zanimivo, da je danes suhozid v svetu plod visoko izobraženih ljudi raznih strok, ki cenijo svojo dediščino. Namen suhozidnih konstrukcij je širok in vključuje označevanje, spomenike, kot so grobnice, in sakralne objekte, zid v vseh svojih pojavnih oblikah z nizom elementov (stopnice, line, prehodi, vrzeli, zaključki, označbe, usmeritve, varovanje), tlak, pastirsko zatočišče, stanovanje, hlev, vodni zbiralniki, ledenice, shranjevalni objekti, gradnje za transport, izsuševanje in namakanje, za sušenje, ogrevanje in pečenje, za meritve, kot koledar, za zdravje in celo za srečo. Današnji problem je stanje suhozidnih konstrukcij: suhozid je živ organizem in potrebuje redno vzdrževanje. To pomeni nadzor, popravila, rekonstrukcije in obnovo. To je delo za strokovnjake, izkušene ljudi. Zato je potrebno predvsem izobraževanje, ob običajnih nalogah pri varovanju kulturne dediščine pa: inventarizacija, dokumentacija, teoretsko raziskovanje in strokovni projekti – ne nazadnje je izjemnega pomena vloga gradbenih konstruktorjev.