Znanstveni članek
Suhozid, kamnita arhitektura, ki ni samo zid
Drystone, architecture in stone, which is not only wall
Avtor(ji):
Borut Juvanec
Ključne besede:
kamen, suhozidna gradnja, gradbena konstrukcija, objekt, kamnito
zatočišče
UDK:
693.15:72(100)
Povzetek:
Suhozid je bil vpisan kot Obrt gradnje suhega zidu, znanje in tehnike
(štev. 01293) v Unescov seznam neotipljive kulturne dediščine leta 2018. Kamen je
imeniten gradbeni material, ki ga je moč sestavljati v konstrukcije. Najpreprostejše načelo
je sestavljanje kamna do kamna, potem prekrivanje, končno previsevanje (korbeling).
Razprti prostori med spodnjimi plastmi predstavljajo že uporaben prostor – lino. Majhno
lino je mooče uporabiti za spravilo hrane in pijače, večjo kot okno ali vrata, končno lahko
predstavlja zaščito za človeka, samostojen objekt pa je že zatočišče. Konstrukcijsko je
najpomembnejši element dela prekrivanje kamna preko kamna, kar v treh dimenzijah
predstavlja korbeling, ki tvori nepravo kupolo. Ta je pomemben zato, ker ga je moč sestavljati
brez veziva in brez gradbenih odrov. Suhozid je znan od prazgodovine do danes
kot vernakularna arhitektura. To so gradili mojstri, ki niso bili šolani in so dobivali znanje
z dediščino pa tudi z izkušnjami. Zanimivo, da je danes suhozid v svetu plod visoko
izobraženih ljudi raznih strok, ki cenijo svojo dediščino. Namen suhozidnih konstrukcij
je širok in vključuje označevanje, spomenike, kot so grobnice, in sakralne objekte, zid
v vseh svojih pojavnih oblikah z nizom elementov (stopnice, line, prehodi, vrzeli, zaključki,
označbe, usmeritve, varovanje), tlak, pastirsko zatočišče, stanovanje, hlev, vodni
zbiralniki, ledenice, shranjevalni objekti, gradnje za transport, izsuševanje in namakanje,
za sušenje, ogrevanje in pečenje, za meritve, kot koledar, za zdravje in celo za srečo.
Današnji problem je stanje suhozidnih konstrukcij: suhozid je živ organizem in potrebuje
redno vzdrževanje. To pomeni nadzor, popravila, rekonstrukcije in obnovo. To je delo
za strokovnjake, izkušene ljudi. Zato je potrebno predvsem izobraževanje, ob običajnih
nalogah pri varovanju kulturne dediščine pa: inventarizacija, dokumentacija, teoretsko
raziskovanje in strokovni projekti – ne nazadnje je izjemnega pomena vloga gradbenih
konstruktorjev.