Znanstveni članek
O sodobnih geopolimernih betonih in projektiranju iz njih grajenih gradbenih konstrukcij
On modern geopolimer concretes and their application to load-bearing structures
Avtor(ji):
Peter Češarek, Katja Hrobat, Jerneja Češarek Kolšek
Ključne besede:
geopolimerni beton, mehanski odziv, σ−ε krivulja, analiza plastičnih členkov, postkritična nosilnost konstrukcije
UDK:
691.3:624.012:624.04
Povzetek:
Sodobni geopolimerni betoni so v splošnem kompoziti peska, agregata in geopolimernega veziva, pri čemer je slednje produkt
naravne polimerizacije, pri kateri material v obliki aluminosilikata (prekurzor) polimerizira pri interakciji z alkalnim medijem
(aktivator). Pri tem se kot prekurzor uporabijo različni stranski produkti industrije, npr. žlindra, elektrofiltrski pepel in metakaolin,
zato izkazujejo ti betoni v primerjavi s konvencionalnim betonom iz portland cementa ugodne lastnosti v smislu okoljskega odtisa.
Sočasno, kot opiše prvi del članka, pa lahko imajo še druge, boljše lastnosti, pri čemer velja med karakteristikami otrdelega
betona posebej omeniti boljšo odpornost proti nekaterim agresivnim vplivom okolja, boljšo odpornost proti visokim temperaturam
in določene prednosti v smislu mehanskega (σ−ε) odziva. Splošna oblika σ−ε krivulj je v primerjavi s konvencionalnimi
betoni po eni strani podobna, kar nas napelje k zaključku, da bi se tudi pri projektiranju konstrukcij iz geopolimernih betonov
lahko zatekli k postopkom s področja konvencionalnih betonov. Vendarle pa obstaja tudi nekaj očitnih razlik, zaradi katerih bo
te postopke pred tem verjetno treba vsaj ustrezno modificirati. Članek ponuja del odgovora na vprašanje, kako nujna bo takšna
modifikacija.
